Kraški rob
S Kraškim robom označujemo pokrajino, kjer se kraška planota s strmim, tektonsko večkrat pretrganim robom prevesi v prijazno flišno pokrajino Slovenske Istre. Razteza se v okoli 2 kilometrov dolgem in 2,5 do 5 kilometrov širokem pasu od Socerba ob slovensko-italijansko meji do Mlinov ob slovensko-hrvaški meji. Kraški rob združuje favno in floro obeh pokrajin, ki jih razdeljuje. Ob 28 endemnih vrstah pa so našli tudi 10 za znanost novih vrst. Vzdolž Kraškega roba najdemo cel niz razvalin nekdanjih utrdb in obrambnih stolpov, ki kažejo, da je bilo to obmejno območje stoletno prizorišče bojev med Beneško republiko in Habsburžani. Zaradi svoje v pokrajino vpete urbanistične zasnove in s tradicionalnim stavbarstvom bogate arhitekture so naselja Črni Kal, Črnotiče, Gračišče, Hrastovlje, Kubed, Podpeč in Socerb razglašena za kulturne spomenike.
Vir: MOK
Hrib Slavnik (1028 m)
Slavnik je najvišja točka v Mestni občini Koper in priljubljen izletniški cilj planincev Iz Koprskega primorja. Od tu se razprostre čudovit razgled na celoten Tržaški zaliv vse do Benetk, oddaljene Dolomite in Julijske Alpe ter na okoliške visoke kraške planote. Čez vrh vodi Slovenska planinska pot, tik pod njim pa stoji planinska koča, ki so jo poimenovali po dr. Henriku Tumi (1858-1935), alpinistu, planinskemu ideologu, zbiralcu topografskih imen in politiku. Vrh pokriva značilno kraško travniško in sredozemsko gorsko rastlinstvo.
Vir: MOK
Obrambni stolp v Podpeči
Podpeški stolp stoji na strmi steni Kraškega roba nad vasjo. Stolp, domačini mu pravijo Grad, je bil zgrajen v 15. stoletju, verjetno na mestu starejše utrdbe. Kot opazovalni in signalni stolp je deloval znotraj verige utrjenih zatočišč in stražarskih točk vzdolž vzhodne meje beneške države. Pod njim je naravna jama, ki so jo vaščani za časa turških vpadov uredili v utrjeno zatočišče. Tržačani so ob pomoči Avstrijcev poskušali zavzeti stolp četa 1513, vendar jim to ni uspelo in je pod beneško oblastjo ostal vse do njenega propada leta 1797. Po prenehanju turških vpadov in po zadnji beneško-avstrijski vojni so utrdbe na Kraškem robu izgubile svojo vlogo.
Vir: MOK
Jama Grad nad vasjo Podpeč
Pod obrambnim stolpom v Podpeči se nahaja naravna jama, imenovana Grad. Nekoč je služila kot zatočišče pred sovražnimi napadi, najprej Obrov, nato Turkov in Uskokov. Vhod v jamo so zazidali in utrdili. Jama in stolp sta se vključevala v vrsto utrdb na nekdanji meji med Beneško republiko in Avstrijo. V neposredni bližini jame se nahaja še nekaj manjših jam, v katerih so arheologi odkrili ostanke iz predrimske dobe: živalske kosti, ognjišče in kamnit izdelke iz paleolitskega obdobja. Gre za najstarejši dokaz o naselitvi območja Mestne občine Koper.
Vir: MOK
Cerkev sv. Štefana v Zanigradu
Zanigrad je danes zapuščena vasica na južnem predelu podgorskega Krasa. V času turških vpadov je bila vas utrjena z obzidjem. Pod vasico je stara, zanimiva cerkev sv. Štefana. Cerkev, ki je postavljena tik nad prepadom, je pokrita s kamnitimi ploščami – »škrlami«, kar ji daje poseben »kraško-istrski« videz. Notranjost cerkve je bogata s freskami iz 15. stol., ki prikazujejo sv. Nedeljo, pasijon, poklon sv. Treh kraljev in poslednjo sodbo. Tu je tudi glagolski napis iz leta 1418.
Vir: MOK
Obrambni stolp v Kubedu
V preteklosti je Kubed z nekdanjimi kraji Kraškega roba igral pomembno vlogo kot obrambna postojanka oziroma utrdba. V te kraje so v 15. In 16. stol. vdirali predvsem Turki in Uskoki. Območje znotraj obzidja z obrambnim stolpom na skalnati ploščadi nad vasjo se imenuje Grad. Peterovogalni stolp, ki se nahaja 60 m od vaške cerkve je bil nekoč glavni obrambni in stražarski stolp utrdbe. Leta 1833 so ga dogradili in spremenili v zvonik. V Kubedu je leta 1870 potekal znameniti kubejski tabor, pomemben v narodni prebuji istrskih Slovencev. Tu se je leta 1913 rodil tudi slovenski istrski pesnik in duhovnik Alojz Kocjančič.
Vir: MOK
Cerkev sv. Trojice z obzidjem in freske – mrtvaški ples v Hrastovljah
Majhna gručasta istrska vasica Hrastovlje je najbolj znana po cerkvici sv. Trojice iz 13. stol. in freskah ter glagolskih napisih iz 15. stol.. Cerkev obdaja dobro ohranjeno četverokotno taborsko obzidje z dvema okroglima obrambnima stolpoma iz 16. stol.. Sem so se namreč zatekali prebivalci v nevarnosti pred uskoškimi in turškimi vpadi, ki so jih iz bližnjih gričev oznanjali z ognjem. Freske, delo Janeza iz Kastava iz leta 1490, prikazujejo stvarjenje sveta, izgon Adama in Eve iz raja, prizora iz Kristusovega trpljenja, delo kmečkih ljudi v različnih letnih časih in mrtvaški ples, ki je najbolj znamenit del fresk in predstavlja izreden dosežek srednjeveške ikonografije. Upodobljen je na južni strani cerkve, kjer je tudi glagolski napis. Osnovna misel tega srednejveškega motiva je, da so pred smrtjo vsi enaki, ne glede na starost in stan, saj vse vodi smrt skozi ista vrata.
Vir: MOK
Nagnjen zvonik cerkve sv. Valentina v Črnem Kalu
Vasica Črni Kal, ki se je razvila v zavetni prisojni legi Kraškega roba, je mnogim poznan po vidno nagnjenem zvoniku, kateri je redkost v cerkvenem stavbarstvu. Baročno cerkev sv. Valentina so na temeljih stare cerkvice, verjetno že iz 7. stol., zgradili leta 1680, temeljito pa obnovili leta 1912. Zaradi posedanja terena ob stiku fliša z apnencem se je 23 m visok zvonik nagnil za dober meter, leta 1997 pa so ga privezali z močnimi jeklenimi vrvmi in tako preprečili nadaljnje nagibanje.
Vir: MOK
Benkova hiša v Črnem Kalu
Benkova hiša se ponaša z najstarejšim kamnitim portalom istrsko-kraške arhitekture in fasado, grajeno iz pravokotnih sagovcev (kapniške kamnine). Na zahodni strani hiše je polkrožno zaključen portal z napisom, ki kaže, da sta hišo l. 1489 zgradila mojstra Andrej in Benko (Andreas et Benco construxerum). Je najstarejši poznan signiran in datiran objekt ljudskega stavbarstva na Slovenskem, s sledovi sočasnega poznogotskega in romanskega oblikovanja. Bila je ena izmed najlepših hiš v tedanjem času. Leta 1990 so hišo s pomočjo konservatorjev temeljito prenovili.
Vir: MOK
Utrdba nad vasjo Črni Kal
Da bi bilo območje že od nekdaj poseljeno, pričajo številen najdbe iz različnih zgodovinskih obdobij. Ob skalnem robu nad vasjo Črni Kal so ostanki starega gradu iz 11. stol., ki ga je dal sezidati istrski mejni grof Ulrik I, da bi lahko nadziral pomembne strateške poti. Ruševine utrdbe so na strmi skali, ločeni od Kraškega roba, ki ju je nekoč povezoval dvižni most. Danes so ostanki utrdbe ponovno dostopni preko kovinskega mostu.
Vir: MOK
