Zdaj mi je polja kombinat odvzel,
domači pašniki so opusteli,
živino so odgnali mi v tuj hlev.
Nikoli me ne bodo razumeli
in jaz ne njih. Ne vem, komu je krivo,
da rad obdeloval bi svojo njivo.
Rado Bordon
Ta, danes skoraj povsem opuščena kmetijska panoga v Slovenski Istri, je bila še do šestdesetih let 20. stoletja precej razvita. Prevladovala je govedoreja. Vole so uporabljali za poljska dela in vleko, krave pa redili za mleko in zaradi gnoja. Skoraj vsaka hiša je imela tudi osla ali mušo (oslico), ki sta služila kot vprežna in tovorna žival. Poleg oslov so redili še konje in mule. Vse te nekoč nepogrešljive živali so danes zamenjali traktorji in motokultivatorji, hlevski gnoj pa kupljena umetna gnojila. Tudi v Slovenski Istri so v preteklosti redili prašiče, ovce in koze. Ob svinjakih so bili tudi kokošnjaki s kokošmi tako za jajca kot meso. Poleg kokoši velja omeniti še rejo puranov, pa tudi, čeprav v manjši meri, zajcev, gosi in rac. Tudi dandanes nekateri redijo doma prašiče in perutnino, za domače potrebe. V koprskem zaledju sta dve perutninarski farmi, ena ovčja in ena prašičja farma.
Zadnja leta pa nekatere turistične kmetije v zaledju nudijo konje za jahanje po označenih konjskih poteh.
Avtor besedila Alberto Pucer.
