Prijazna obmorska dežela je ta,
tu morje in kopno se srečata.
burja nam čisti zrak napiha
za zdravo življenje bitja vsakega.
Ivan Novak
Zaradi sredozemskega podnebja imajo obalni deli tega območja mile zime in topla poletja, Največ padavin je spomladi in jeseni, poleti se večkrat pojavi suša. Čim bolj se od obale pomikamo proti vzhodu, tem bolj se čuti celinsko podnebje, zime so nekoliko hladnejše in tudi padavin je več.
Nekoč so se na tem območju košatili bukovi gozdovi, ki so jih naši predniki skozi tisočletja zaradi poljedelstva, paše živine in potreb po ladijskem lesu ponekod izkrčili in tako spremenili prvotno vegetacijo. Dandanes v Šavriniji prevladujejo hrastovi gozdovi, mozaično prepleteni z nasadi črnega in alpskega bora, številni so oljčniki in vinogradi. Na nadmorski višini od 250 do 400 m od Boršta do Pregare lahko ponekod na severnih senčnih legah najdemo 20 do 25 m visoke mešane gozdove bukve z drevesi češnje, hrasta, gradna in breka. Brekov les sodi med najdražje evropske vrste, saj ga zaradi kakovosti v Nemčiji prodajajo na dražbah.
Travnate površine so pokrite z jesensko vilovino, v okolici Izole jo nadomešča trstikasta stožka, na opuščenih vlažnih njivah pri Šmarjah pa lahko v začetku maja opazimo bele, močno dišeče cvetove robinije. Junija pa začnejo cveteti kostanji, ki jih jeseni nabiralci oblegajo zaradi okusnih plodov. Na jugu in zahodu se na manj strmih pobočjih v dolini Dragonje širijo svetli, s podrastjo bogati gozdovi hrasta puhovca in trave jesenske vilovine.
V podrasti je obilo špargljev, zelo cenjenih v istrski kuhinji, metline in etruščanskega kosteničevja. Bližje morju, na najbolj termofilnih suhih rastiščih v dolini Drnice, opazimo kraški gaber in mali jesen, redkeje terebint.
Od grmovnic so pogoste južna šmarna detelja, mehurka, brnistra z živo rumenimi metuljastimi cvetovi, rdečeplodni brin in ruj, ki tod zraste celo do 12 m visoko.
Že februarja nas na apnenčastem nabrežju pri Dragonji preseneti progasti žafran, le malo pozneje pa cvetijo rožnate zvezdaste vetrnice. V aprilu in maju so flišni travniki na vrhuncu cvetenja z obilico škrlatno rdečih in čeladastih kukavic, vmes je redka metuljasta kukavica in množica raznobarvnih metuljnic ter košaric. Ko julija sonce močno ožge cvetoče travnike, pa lahko opazimo otoček vedno zelene vegetacije črnega hrasta in oljki sorodne zelenike. Nad prepadnim flišnim klifom Strunjanskega zaliva je edino rastišče jagodičnice in navadne mirte. V solinah uspeva slanuša, posebna rastlina, ki raste le na slanih tleh. Iz osočnika so si solinarji pripravljali osvežilne solate, z vijoličastimi cvetovi ozkolistne mrežice so si krasili stanovanja, s semenom vse redkejšega čapljevca pa so si ustvarili poseben barometer.
V okolici vasi in mest uspeva še mnogo gojenih in okrasnih neavtohtonih vrst. Ob mestih so sadili zimzelene sredozemske vrste, najpogosteje pinije, ciprese, alpski bor, himalajsko cedro, divji kostanj, ob vaseh pa zaradi gospodarskega preživetja tudi oljke, murve, žižole in fige.
Tu uspeva še vinska trta, razno sadno drevje, zelenjava in žita. Od sadnega drevja naj poleg jablan, sliv in hrušk omenimo še fige, kakije, granatno jabolko, oskoruš in nešplje. Pa koromač, artičoke, šparglji in še raznovrstne zdravilne rastline, kot so pušpan, vinska rutica, pelin, šipek, bezeg, sivka in začimbnice: lovor, kaprovec, majaron , bazilika, origano, šetraj… Vse to raste na južnih in zahodnih terasastih pobočjih in v zelo rodovitnih dolinah.
Avtor besedila Alberto Pucer.
