O Istra, draga zemlja moja,
za tužno – kot v posmeh – so te krstili,
s prezirom so stoletja te pojili,
nihče ljubezni dal ti ni napoja.
Alojz Kocjančič
Številne in različne arheološke najdbe s tega območja nas popeljejo daleč nazaj v preteklost, v prazgodovino. Že v kameni dobi, najstarejšem obdobju zgodovine človeštva, so ljudje naseljevali istrski polotok, o čemer pričajo najstarejše arheološke najdbe. Enako velja tudi za kasnejša obdobja. Na istrskih tleh so se od 6. do 2. stoletja pr. Kr. ustavila ilirska, nato keltska plemena. Najstarejši prebivalci Istre so bili Histri, ki jih prištevajo med Ilire, in po tem plemenu je tudi Istra dobila ime.
Grški kolonisti in trgovci so poznali pomorske poti ob istrski obali že v l. tisočletju pr. Kr.
Leta 187 pr. Kr. so Rimljani pri Nezakciju blizu Pulja premagali Histre in zasedli Istro ter ustanovili X. regijo Italije – Benečijo in Istro. Takrat je Istra stopila na svetovni oder zgodovine. Postala je prizorišče velikih dogodkov antičnega Rima. Rimljani so spremenili tako etnološko kot politično in jezikovno stanje v Istri.
V 4. stoletju pa se je začela v te kraje širiti krščanska vera. Konec stoletja je postal Oglej središče za širjenje krščanstva. Oblikovala se je cerkvena mreža škofij. Tako naj bi po izročilu škofija Koper obstajala že v začetku 6. stoletja, zgodovinsko izpričano pa je leto 599.
Po razpadu Zahodnega rimskega cesarstva leta 476 je Istra prišla pod kratkotrajno oblast Germanov (476–489) in vzhodnih Gotov (489–539). Leta 538/539 je bizantinski cesar Justinjan I. premagal vzhodne Gote in zavladal Italiji in Istri.
V začetku 7. stoletja so v Istro vdirali Langobardi, Avari in Slovani. Slednji so začeli naseljevati to območje.
Leta 788 je Istra prišla pod frankovsko oblast, ki je tu uvedla fevdalizem. Na še nenaseljena območja v zaledju obmorskih mest so naseljevali Slovane, da so jim obdelovali polja.
V letih 952–1230 je bila Istra priključena vojvodini Bavarski in tako prišla v sklop Nemške države.
Od leta 1209 so to območje imeli v lasti oglejski patriarhi, in sicer vse do druge polovice 13. stoletja, ko je vsa zahodna Istra prišla pod Beneško republiko. Tako so Koper, Izola in Piran z zaledjem ostali pod okriljem Beneške republike vse do njenega propada leta 1797.
Za Benečani so tu vladali Avstrijci (Istro so poimenovali Pazinska grofija) vse do konca 1. svetovne vojne leta 1818, vmes pa so med leti 1806-1813 vladali Francozi, ki so ustanovili Ilirske province. Za Avstrijci so naša obmorska mesta z zaledjem pripadla Italiji, od leta 1919 pa vse do njene kapitulacije v 2. svetovni vojni leta 1943. 16. septembra leta 1943 je bil plenum Osvobodilne fronte o priključitvi Slovenskega primorja k Sloveniji.
Po končani vojni je bilo na tem območju ustanovljeno Svobodno tržaško ozemlje (STO) s cono A in cono B. Po londonskem sporazumu leta 1954 je cona A s Trstom pripadla Italiji, cona B pa je bila priključena Jugoslaviji.
Do osamosvojitve leta 1991 je bila Slovenija ena od šestih republik Socialistične federativne republike Jugoslavije, od tega leta dalje pa je Republika Slovenija samostojna država, ki je od 1. maja 2004 članica Evropske zveze.
Avtor besedila Alberto Pucer.
