Slovenska Istra: od movraških Dvorov grem ob Sočergi, do Rižane, z očmi objamem Svet Anton, Dekane in vzpnem se tja do črnikalskih borov. Nad Gabrovico, Ospom, dol s Tinjana zrem mimo Kopra, Šmarij, do Rokave, pogledam v Korte, Krkavče, Planjave, v Marezige in Truške pa s Pomjan.
Alojz Kocjančič

Slovenska Istra, dežela, ki meji z Italijo na severu, s Hrvaško na jugu, leži pod Kraškim robom in se spušča proti morju. Zanimiva in mikavna je v vseh letnih časih, vredna ogleda. Oblikujejo jo griči in doline, rečice in potoki, krasijo jo oljke, vinska trta, razno sadno drevje, rastlinje, gozdovi, ob morju soline. Čeprav zgleda homogena, je dokaj raznolika. Deli se na Kraški rob in Bržanijo, Šavrinsko gričevje in obmorski pas, ki se stapljajo in povezujejo v celoto. Za Kraški rob in Bržanijo je značilna kamninska meja med apnencem in flišem, loči pa ju podnebje. Tu srečamo sredozemske rastje, od katerega naj omenimo predvsem oljke in fige. Številne jame v tem predelu in gradišča pa pričajo o naselitvi tega območja že v prazgodovini. V preteklosti je imelo izredno pomembno strateško lego, saj je tod potekala meja med Beneško republiko in avstro-ogrsko monarhijo.
Pretežni del Slovenske Istre sestavlja flišno Šavrinsko gričevje. Zaradi sredozemskega podnebja imajo obalni deli tega območja mile zime in topla poletja. Čim bolj se od obale pomikamo proti vzhodu, tem bolj čutimo celinsko podnebje. Ta svet je dokaj naseljen, predvsem na gričih, s strnjeno pozidanimi kraji nad dolinami rek in rečic.
Obalno območje se razteza Od zaliva sv. Jerneja na severu do izliva reke Dragonje na jugu. Pomembno je zaradi lege ob morju, naravnih in podnebnih razmer. Tu uspeva oljka, vinska trta, razno sadno drevje. Ta predel je gosto naseljen, z urejeno infrastrukturo in raznoliko gospodarsko dejavnostjo. Posebnost naše obale, ki meri 46 km, je flišna kamnina. Najvišji obalni rob med Izolo in Strunjanom je visok okoli 80 m. Po svoji lepoti izstopa Zaliv sv. Križa, ki mu pravijo tudi Mesečev zaliv, po zanimivosti pa Sečoveljske soline in Škocjanski zatok.
Težko bi še kje našli deželo s tako radodarno naravo, blagim podnebjem, s tako pestro in razgibano zgodovino. Zato ni čudno, da je v preteklosti prešlo skozi to pokrajino veliko različnih plemen in narodov, ki so s svojo kulturo in običaji vplivali na tukajšnjega človeka.
Besedilo je posredoval Alberto Pucer.